DŠNS - društvo šaljivih novinarjev Slovenije

In tako so naši vrli novinarji pordili mojo tezo o njihovi (ne)sposobnosti zdrave presoje. Kako jim pa naj zdaj še sploh kaj verjamem. Razglasili so najboljšega špornika Slovenije za leto 2007 in titulo je dobil Primož. Pa saj je Primož faca in nedvomno fant da vse od sebe in pravgotovo trenira kot konj (kateri vrhunski športnik pa ne) ampak ko so naštevali trofeje Mitje, je Primoževo drugo mesto na SP v Osaki kr nekako bledo zvenelo. Mitja je bil svetovni prvak, evropski prvak, zmagal je vse svetovne pokal (razen enega ko je bil drugi) in kljub temu je bil na razglasitvi športnika Slovenije drugi. A ni to malo smešno? Pa saj od naših novinarjev niti nismo pričakovali pametne presoje. Saj se kr malo bojim kaj bo naslednje leto. In kje je bil na lestvici Aljaž? Med prvimi tremi ga ni bilo. Logično, saj je bil na svetovnem prvenstvu komaj drugi, na evropskem prvenstvu pa tudi. Če koga zanima ga ni bilo niti na četrtem mestu, četrti je bil namreč Matic saj je bil vendar sedmi na svetovnem prvenstvu in kot nam je že vsem jasno je v altletiki sedmo mesto mnogo več vredno kot v gimnastiki drugo mesto. Aljaž je bil torej peti!

In kam je izginil Iztok ko so mu hoteli podelit še eno priznanje? Imam občutek, da mu ni bilo za gledat farse, ko njegov in Lukin naslov svetovnega prvaka ni bi bil dovolj za nov naslo najboljše ekipe v letu 2007.

Še najbolj se mi je zdela posrečena izjava Primoža, ki je rekel da mu je všeč novinarska kuhinja in da od njih boljše kuha le njegova mama. Škoda da slovenski novinarji niso dovolj brihtni, da bi znali prebrat med vrsticami.

Čez nekaj let bomo pa mogoče ugotovili kakšen je sistem za izbor najboljšega športnika. Lani je tretje mesto na EP bilo več vredno kot drugo na SP in prvo na EP, letos pa je bilo drugo mesto na SP več vredno kot prvo na EP in SP in goli v NHL več vredni kot sedmo mesto na SP le-to pa več vredno kot drugo na SP. Uganka za pametne dešifratorje v CIA in KGB. Kdor razvozla uganko bo dobil nagrado, saj pri GZS vstrajno poskušamo priti do naslova najboljšega športnika Slovenije, pa ne vemo kaj moramo še vse zmagati.

Pa še ena lekcija iz fair playa. Danes me je obiskal fant, ki je nekaj let treniral pri meni in se po počitnicah preprosto ni več vrnil v telovadnico. 11 letni Domen, ki je zelo nadarjen glasbenik, eden najbolj samostojnih fantov, ki jih poznam me danes preseneti z obiskom in se mi opraviči, ker se ni prišel poslovit, ker ne bo več treniral. To je bila ena najlepših potez, ki sem jih doživel v zadnjem času. Ne vem sicer zakaj, ampak fantom je nekako v navadi, da navkljub nekajletnem vsakodnevnem druženju nekega dne preprosto izginejo potem pa, zaradi slabe vesti, na ulici nimajo poguma, da bi te pogledali v oči. Domnova iskrenost me je danes zelo razveselila in želel bi si še več takšnih fantov v naši telovadnici. Bravo Domen, upam da se bo tvojega klarineta, flavte in bobnov slišalo daleč naokoli.