Svetovni pokal Doha, Qatar (4)

Še zadnjič nekaj besed o Svetovnem pokalu v Dohi. Sedaj sem seveda že doma, ampak se mi vseeno zdi prav da zgodbo zaključim. Zdaj je že vsem jasno, da je bil Mitja na bradlji drugi, da je bil Aljaž na drogu 6 in da je bila Adela na gredi 5. Čeprav je mogoče kdo pričakoval, da bo Mitja z lahkoto pometel s konkurenco, to seveda ni bilo tako lahko. Mitja je sicer izvedel fantastično vajo, vendar je bila njegova izhodiščna ocena bistveno prenizka (16,6), da bi lahko resno ogrozil kitajca Zheja z izhodiščno oceno 17,0. Pri tem pa je potrebno upoštevati, da je Zhe izvedel zelo lepo in korektno vajo in je zato dobil tudi temu primerno oceno. Chucherat je kot vedno zaostal eno mesto za Mitjem. Ta pač nima sreče. Aljaž je odlično začel, malo pred koncem vaje pa mu je začelo drseti in je raje seskočil. Zaradi slabega droga so se pritoževali tudi drugi tekmovalci, žrd je namreč neverjetno drsela. Adela je izvedla odlično vajo na gredi in se uvrstila na 5. mesto. Tu nimam kaj dodati, lahko pa rečem samo to da mi je bila všeč.

Že po ogrevanju se je Mitja začel pritoževati nad bolečinami v ledvenem delu hrbta, vendar je na tekmi še stisnil zobe in opravil vajo. Po tekmi pa so se bolečine stopnjevale, tako da smo se na koncu že bali kako bo Mitja prenesel pot domov, saj smo odšli iz hotela že 4 ure po tekmi. Vse do letališča se je Mitja zelo slabo počutil, na koncu pa je bolečina le toliko popustila, da ja Mitja lahko celo sede preživel polet.



Barve, ki so ovetljevale dvorano so se menjavale

Banket je bil na terasi v 4. nadstropju...

...med hotelskimi zgradbami

Na letališču v Dohi se je Mitja zelo slabo počutil

Svetovni pokal, Doha (3)

Prvi dan final je bil zelo zanimiv. Ampak kaj naj o tem razlagam, tisti ki ga gimnastika zanima je tokrat imel možnost spremljat tekmo na TVju. Mali komentar pa vseeno. Na parterju so fantje strašni akrobati. Kosmidis, Okiguchi, Markovič... Super. Tomica je še poseben patron v tej druščini. Star je 21 let je poročen in ima dve leti in pol leti staro hčerko. Pred kratkim se je vrnil v gimnasiko. Spomnim se ga še kot zelo malega dečka, ki je s svojim talentom (in seveda znanjem) presenečal na marsikaterem madnarodnem turnirju. No, sedaj mnogoboja ne trenira več, se je pa zato posvetil parterju in preskoku. Tokrat je bil tretji, bravo Tomica. Tudi na konju je bil dober boj. Skoraj cela druščina iz svetovnega prvenstva. Tukaj se je res videlo, da je sašotovo 9. mesto več vredno, ko se bo mogoče kateremu na prvi pogled zdelo. Že to, da če ocena 15.0 ni dovolj za finale pove dovolj. V finalih pa še huje! Seligman z oceno 15.4 ni imel šanse za medaljo. Toliko ocen tik pod 16. točkami. To se na svetovnem pokalu redko zgodi. Super tekma. Ampak kot ponavadi se je tekma vlekla kot slab film. Ne vem kdaj se bodo organizatorji spomnili kakšnega drugačnega načina tekmovanja, ki bo malo bolj efektiven in bolj zanimiv. Pa kako naj človek sedi 3 ure pred televizijo? To je prava gimnastična mora.

Pa še nekaj slikic. Slikice so Sašotova mojstrovina.

Od daleč Doha izgleda veličastno...


od blizu pa...

gradbišče

Na poti v trgovino...

Malo bolj avtohtono okolje

Svetovni pokal Doha (2)

Saj vem, da sem obljubil, da bom opisal, kako sem razdelil finančno pomoč tistim, ki si jo tako zelo želijo, da so zaradi tega pripravljeni postati za nekaj trenutkov celo prijazni s tujci, ampak prvo prvo in nekaj o tem, zakaj sem (smo) sploh pritpotoval(i) tako daleč.

Torej: tekma!
Danes je minil dan kvalifikacij. Kot vedno smo tekmovali pred nabito prazno dvorano, čemur se pa tudi ne gre čuditi, saj so kvalifikacije po navadi dolgotrajne in za širšo množico precej dolgočasne. Navkljub dobri organizaciji pa se je tudi tukaj tekma nekoliko zavlekla. Katarcem pa se res pozna, da so še nedavno imeli tukaj azijske igre in imajo precej izkušenj z organizacijo velikih prireditev. Pri nekaterih odločitvah so nekoliko bolj togi, ponavadi pa zelo striktni, večino časa pa so nasmejani in s pogledom, ki ti pravi: take iz easy... Doha pa je sicer eno veliko gradbišče. Če sedaj pogledam skozi okno vidim vsaj 20 na pol zgrajenih 40 nadstropnih stolpnic, na katere se pripenjajo ogromni žerjavi, okoli njih pa drvijo kamijoni in buldožerji. Veter raznaša puščavski pesek, tako da tujcu kaj kmalu postane jasno, zakaj domačini nosijo rute preko obraza. Avtomobili so seveda standardu primerni in so zelo veliki in požrešni. O ekologiji tukaj še niso slišali. In jih tudi ne zanima preveč, zato je tudi vsaka hiša okrašena z lučkami, kot božično drevo. Aja tekma...

Rok je na parterju naredil skoraj celo vajo, malo jo je priredil in malo je skakljal po hrbtu pri Thomasu. Sašo je na konju naredil celo vajo vendar pa mu je zaradi manjše nestabilnost nekajkrat odneslo noge. Vaja je bila dobra in korektna, vendar pa mu je na koncu zmanjkalo 0,05 točke za uvrstitev v finale in je bil 9. Žiga ga je na konju kr precej sral saj je dvakrat padel. Aljaž je na drogu naredil eno napakico, ki pa ni bisveno pokvarila njegovih možnosti za finale. Alen je na drogu imel precej težal pri tkačevu in že na ogrevanju pošteno odletel. Na tekmi je naredil korektno vajo, ki pa sicer ni bila tako izvrstna da bi lahko dosegel po še 0,05 točke, ki bi ga prinesle v finale. Alen je bil tudi 9. Rok je na preskoku opravil dva solidna skoka, ki pa že sama po sebi ne obljubljata final, saj imata prenizke izhodiščne ocene. Na koncu je bil na vrsti še Mitja na bradlji. Mitja ima toliko izkušenj in znanja, da se lahko včasih odloči za malo taktiziranja. Tokrat se je odločil, da bo delal vajo z izhodiščno oceno 16,4 (na SP je delal 16,8). Vendar pa mu tokrat ni šlo vse po planu in je celo (po zelooo dolgem času) malo kiksin. Sicer se je dobro izvlekel, vendar mu je IO padla na 16,1. Končna ocena ga je postavila na 7. mesto, kar pa naj ne bi bilo dovolj, saj sta bila za njim še kitajc in japonec. Jaz sem se sicer šel prerekat s sodniki, ker sem bil mnenja da je bila vaja z IO od 16,2, kar bi ga postavilo eno mesto višje in finala bi bila praktično zagarantirana. Pogajanja niso uspela in Mitja je ostal na 7 mestu. Potem pa je kitajc je naredi odlično vajo japonec pa ne ravno najbolj in je ostal za Mitjo. Tako imamo dva finalista in dva skoraj finalista. V bistvu imamo 3 finaliste. Tudi Adela se je uvrstila na finale in sicer na gredi. Videl je sicer nisem, ampak ziher je bila cooool!

Prijaznost po turško

Turki so zelo prijazen narod. Ampak samo če bodo imeli korist. Če bo turk prijazen pomeni, da ti hoče nekaj prodat, da hoče napitnio ali pa te bo okradel. Jaz sem izkusil vse varjante. Zadnja je bila najbolj boleča. O tem kasneje. Sem pa izkusil tudi varjanto ko ugotovijo da od tebe ne bo koristi. Takrat te napotijo drugam ali pa rečejo"I don't speak english". Ko sem ostal na letališču, sem moral najprej urediti vizo za Katar. Poslati je bilo treba kopijo potnega lista. Ne vem kako je to mogoče, ampak po nekem slučaju ni imel noben na letališču skenerja. Pošiljali so me sem in tja pa ga nikjer niso meli. Potem pa sem se spomnil da lahkn potni list tudi slikam (to je bilo še prej preden so mi ukradli fotoaparat). Da bi poslal sliko sem potreboval samo še internet in računalnik z USB vhodom. Ampak glej ga zlomka, gospod ki je bil še malo prej ful prijazen naenkrat ni več znal angleško. Navkljub mojemu moledovanju je tudh prijazna gospa rekla, da je nova tu in da ne ve kje ima na računalnikusb. Poslala me je drugam in nato se je zgodba še nekaj krat ponovila. Spomnil sem se na prvo točko, tisto, da če hočeš da ti pomagajo morajo nekaj prodadi in jaz sem rabil hotelsko sobo... Ponudnikov je na letališču dovolj, ampak ko sem povedal kaj rabim najprej niso bili preveč zadovoljni. Končno sem se pri eni agenciji pogodil. Na prastarem računalnikau sem komaj našel usb, pa vendar... No, mail sem poslal, zbukiral let za Doho (čez 2 dni) in dobil sobo. Ko sem prišel v hotel pa sem šel malo na sprehod... O tem kako so me oropali pa v naslednjem postu.

Namesto Dohe Istanbul

Tisti, ki potujemo imamo tudi možnost, da se nam na poti kaj nepredvidenega pripeti. Jaz to možnost iskoristim če je le mogoče! Tokrat sem ostal na pol poti v Doho. Razlog? Na vizi sem imel napisano napačno številko potnega lista. Kako je to mogoče? Razlog je star dobri 2 leti. Kot sem rekel se meni rado na poti kaj pripeti in ena od dogodivščin je bila ko smo potovali v Melbourne na SP. Takrat je eni gospe za šalterjem na letališču v Frankfurtu ostala v rokah plastificirana stran iz mojega potnega lista. Lahko si predstavljas kako so me potem na vsaki kontroli na vsakem letaliscu preverjali. Še srečo sem imel da sem sploh prišel do Australije. Doma sem potem potni list reklamiral in naredili so drugega - enakega, s starim datumom izdelave in poteka veljavnosti. Nisem pa opazil da so zamenjali številko potnega lista. Tako so imeli na GZS staro, napačno kopijo. Pri izdelavi vize pa tega noben ni opazil, vse do vkrcavanja v Istanbulu. Sicer bi me turki spustili naprej, vendar bi moral v Dohi placat 1000$. Glede na dogodke, ki so sledili pa lahko ugotovim, da bi se mi celo splacalo. Glede na to, da so me še isti dan pokradli bi bilo bolje da bi plačal in šel naprej. Ampak to je že druga zgodba.
Potovanje se je začelo že ob 4 zjutraj, zato sem se odločil, da sploh ne grem spat. Na Dunaju, od tam smo leteli, pa so lete prestavljali zaradi slabega vremena. Najprej iz 10 na 10.40 potem na 11.35 nato pa smo lahko se eno uro iz avijona opazovali neurje. Šele okrog enih smo vzleteli. V Turčiji smo potem ugotovili napako na vizumu in vsi so šli naprej, razen mene. Jaz sem ostal.