Božični kič

Tekmovanje se je tudi uradno začelo. Komu bo letos uspelo bolj nakičit svojo okolico in bivalni prostor. Tisti, ki bo zmagal bo dobil največje darilo od Dedka mraza (če verjame v njega). Ker Dedek mraz vidi vse, sigurno ne bo spregledal vsega sijočega kiča s katerim smo se obdali v veselem decembru.. In ker pri nas doma še vedno verjamemo v Božička, Dedeka mraza, Miklavža, Parkle, premierja in v vse njegove ministre, smo tudi mi nakičili 2m visko imitacijo drevesa. A ni lepo?

Je pa veseli december tudi razlog, da gremo ven na mraz in si popečemo ustnice na tako imenovanem kuhanem vinu, oz. obarvani vroči vodi, ki nima nobene druge funkcije kot te, da te med tem ko stojiš na mrazu in te zebe v noge, da ti je vsaj v roke toplo. V četrtek sem si tudi sam privoščil del tega decemberskega vzdušja in se odpravil v srce Ljubljane. Priznati moram, da sem si z veseljem privošli dva deci kuhanega vina, kot se pač spodobi za ta letni čas. Ko sem dobil kozarec vrele tekočine, si popekel prste in ustnice sem žalosten ugotovil, da so v obarvano tekočino pozabili dotočit vino. Čeprav sem se zavedal, da bi dodatek žlahtne kapljice napitek bistveno podražil in bi stal verjetno mnogo več kot le skromna 2€, sem si vseeno zaželel malo okusa po vinu. Še posebej zato, ker se je pijači reklo kuhano vino in ker je Ljubljana mesto trte in vina (pa čeprav je tista stara trta, ki je 400 let preživela med cigani na Mariborskem Lentu v Ljubljani kaj kmalu crknila).