Amsterdam

Pot od ljubljane do Amsterdama niti ni tako kratka. Sicer smo že navajeni dolgih voženj amapk tokrat je bilo pa res dolgo. Še posebej ker je bila prejšnja noč tudi zelo dolga. Klasičnih 14 ur vožnje ki se je končala ob 10 zjutraj v Akreditacijskem centru. Tukaj se stvari ponavadi prvič zalomijo ko prideš na večje tekmovanje. Tokrat je šlo vse hitro, edino to nam ni bilo jasno zakaj so na so mejlih gnjavili naj jim že prej pošljemo fotografije udeležencev, če jih potem niso našli in smo se morali tam slikat. In v zvezi s slikami na akreditaciji je nastala tudi prva fora. Maseratija smo namreč zezali da ima tako veliko glavo da so morali prestavit fotoaparat za en meter bolj nazaj da so ga celega dobili gor. No, 5 minut kasneje pa smo dobili akreditacije in komu so na sliki odrezali glavo? Kot da bi nas tisti za fotoaparatom slišal in bi se tudi sam hotel malo pošalit na Maseratijev račun.

Hrana v hotelu je obupna. Tako slabe prehrane nismo imeli še nikoli. Ne vem kako to naredijo ampak nič nima okusa. Krompir je napol kuhan, riž je razkuhan in neslan, meso je znotraj krvavo, še zelenjava je brez okusa. Tako se ponavadi po obroku še najemo banan in jabolk da ne gremo lačni spat.