Thesalloniki

Tekme v Grčiji so večinoma bolj kulinarične narave. To pomeni da so medalje (tudi) naročene ala card. Igre jugovzhodne Evrope za mlade do 18 so sicer potekale cel teden od 14. – 21.10, vendar je maloštevilna slovenska delegacija (bili smo samo štirje) prišla samo za štiri dni. Tekmovanja so bila v atletiki, plavanju, košarki, nogometu, tekwondoju in seveda gimnastiki. Naše MŠŠ in OKS niso bili najbolj navdušeni, da se Slovnija udeležuje takšnih tekmovanj, ker geografsko ne spadamo v to območje in ker bi naj bile te igre nekakšne naslednjice Balkanijade. V vsakem primeru dobili smo dovoljenje, da se tekme udeležimo na svoje stroške (torej stroške GZS) in smo šli. tekma je bila super, konkurenca ne najbolj močna, domačini so se trudili in izpeljali vse kot se spodobi.

Kot sodnik pa še nikoli nisem doživel takšne kuhinje. »Na katerem orodju lahko dobiš medaljo?« pravi Niko, glavni sodnik na tekmi, »veš, prav je da vsaka reprezentanca gre iz tega tekmovanja z medaljo. Nič ne skrbi bomo uredili«. Meni seveda ta način ni najbolj všeč. Saj je lepo, če dobiš medaljo ampak če imaš občutek da si je nisi zaslužil, ta medalja ni ravno dosti vredna. Žiga je bil v finalu 2. na parterju in tretji na preskoku, a je bil rezultat pošten in ni noben posredoval. So se pa med seboj »stepli« romuni in grki. Ker je bila večina sodnikov grkov, so seveda grki ekipno zmagali. Romunom to seveda ni bilo všeč (kar je logično, ker sojenje ni bilo pošteno) a sem jim razložil da če bi bila tekma v Bukarešti bi bilo vse skupaj zelo podobno, vendar bi zmagali oni. Namiga niso hoteli razumeti...