ponedeljek, 3. marec 2008

Prijaznost po turško

Turki so zelo prijazen narod. Ampak samo če bodo imeli korist. Če bo turk prijazen pomeni, da ti hoče nekaj prodat, da hoče napitnio ali pa te bo okradel. Jaz sem izkusil vse varjante. Zadnja je bila najbolj boleča. O tem kasneje. Sem pa izkusil tudi varjanto ko ugotovijo da od tebe ne bo koristi. Takrat te napotijo drugam ali pa rečejo"I don't speak english". Ko sem ostal na letališču, sem moral najprej urediti vizo za Katar. Poslati je bilo treba kopijo potnega lista. Ne vem kako je to mogoče, ampak po nekem slučaju ni imel noben na letališču skenerja. Pošiljali so me sem in tja pa ga nikjer niso meli. Potem pa sem se spomnil da lahkn potni list tudi slikam (to je bilo še prej preden so mi ukradli fotoaparat). Da bi poslal sliko sem potreboval samo še internet in računalnik z USB vhodom. Ampak glej ga zlomka, gospod ki je bil še malo prej ful prijazen naenkrat ni več znal angleško. Navkljub mojemu moledovanju je tudh prijazna gospa rekla, da je nova tu in da ne ve kje ima na računalnikusb. Poslala me je drugam in nato se je zgodba še nekaj krat ponovila. Spomnil sem se na prvo točko, tisto, da če hočeš da ti pomagajo morajo nekaj prodadi in jaz sem rabil hotelsko sobo... Ponudnikov je na letališču dovolj, ampak ko sem povedal kaj rabim najprej niso bili preveč zadovoljni. Končno sem se pri eni agenciji pogodil. Na prastarem računalnikau sem komaj našel usb, pa vendar... No, mail sem poslal, zbukiral let za Doho (čez 2 dni) in dobil sobo. Ko sem prišel v hotel pa sem šel malo na sprehod... O tem kako so me oropali pa v naslednjem postu.

Ni komentarjev: